Sedem performansov – sedem smrtnih grehov
Prvih sedem let (2002 – 2008) projekta VN smo posvetili obravnavi sedmih človeških lastnosti, ki so na splošno znane pod imenom sedem smrtnih grehov. Naše izhodišče je, da jeza, požrešnost, pohlep, pohota, lenoba, zavist in napuh v temelju zaznamujejo identiteto vsakega posameznika. Z vsako od teh človeških lastnosti se odpira konflikt, ki je vsajen v subjektiviteto slehernega posameznika: po eni strani gradi mehanizme in strategije obrambne pred svojimi negativnimi porivi, da bi s tem ustregel zahtevam družbe po njihovi kontroli in zatiranju; po drugi strani pa razvija različne oblike popuščanja, ker ne vzdrži pod pritiskom lastne subjektivnosti. V tem obdobju so nastali naslednji performansi:
Izhodiščna točka: Jeza (2002) – galerijski performans, performerji se s 15-minutnimi izjavami o osebnem izvoru jeze razstavljajo kot galerijski eksponati.
Še (2003) – s pomočjo hrane, ki jo performerji uporabljajo v svojih prizorih o požrešnosti, gledalci izbirajo in združujejo njihove nastope.
Incasso (2004) – denar od vstopnine performerji uporabijo kot rekvizit, s katerim uprizorijo intimen odnos do denarja/pohlepa.
Bi ne bi (2005) – vsak performer z izdelano strategijo zapeljevanja poskuša prepričati gledalca, da sodeluje v njegovem prizoru o pohoti.
Viva Verdi (2006) – predstava o umetniški lenobi, ki združuje klasično opero, Verdijeve arije in sodobno scensko umetnost.
Štiri smrti (2007) – štirje performerji projicirajo svojo zavist v štiri imena evropske scenske umetnosti (Pina Bausch, Tim Etchells, La Ribot, Marina Abramović) in inscenirajo fantazmo njihove smrti in brisanja iz odra sodobne scenske umetnosti.
Out (2008) – performans, ki preizkuša logiko napuha v razmerju med gledalcem in izvajalcem.