Performerji zapeljujejo gledalce,
da bi sodelovali v predstavi o pohoti.
Predstava poteka z aktivnim sodelovanjem občinstva – odvisna je od pripravljenosti gledalca, da s sodelovanjem v prizorih na odru prevzame odgovornost za njen potek. Predstava se začne z zabavo s šampanjcem in jagodami (Casting Party), na kateri performerji z gledalci navežejo neformalen verbalen in telesni stik in to z vprašanji kot so: »Bi rada videla moj penis? Bi lizal med z mojega telesa? Bi se lahko dotaknila tvojega penisa? Bi me, prosim, udaril po riti? « Ko je zabave konec, performerji in gledalci skupaj sedejo na tribune in Igra (The Play) se lahko začne.
“Dve uri duhovite zabave. Izvirna in pomembna manifestacija sodobnega gledališča, ki ostaja zvesta svojim izhodiščem.” (DELO LJUBLJANA, 20.12.05)
“Bi ne bi gledalcu nalaga odgovornost za izvedbo tega premišljeno strukturiranega odprtega dela, obenem pa mu omogoča izjemno izkušnjo, da na svoji koži občuti tudi temeljna vprašanja uprizoritvenih umetnosti.” (DNEVNIK LJUBLJANA, 27.12.05)