Rok Vevar: Napihnimo gledališki dogodek, naj poči!
Kako zagrabimo predstavo Out? Via Negativa si napuh zamisli v resnici zelo nazorno, dobesedno, analitično, skoraj znanstveno, manj moralistično. Izjavlja naslednje: napihnjeni nič (gledališki dogodek) porine opno (snov, med katero prehaja gledalec v igralca in igralec v gledalca) svoje šibke meje do nekega roba, ki potem bodisi poči (gledalci odhajajo) bodisi vztraja v šibkem ravnovesju (čakamo, da nas bo razvezal gledališki protokol). (Večer Maribor, 17. november 2008)
Nika Leskošek: Gledalec je v teatru že res bog, a kaj ko so igralci ateisti
Zakaj napuh in posredno napuh občinstva? Prvič zato, ker je napuh prav priročno zadnji preostali, še neobdelani greh, drugič pa zato, ker so s svojim specifičnim pristopom v izvajanju šok terapij in sprehajanju po mejah gledališkega vedno znova izzivali aktualno refleksijo in obenem razvajali okus publike. Premikanje vsakokratnega horizonta pričakovanja v vse bolj nedosegljive višave predvsem po zaslugi z uprizoritev grešne pohote v »Bi ne bi« in v čistem presežku »Viva Verdi« o lenobi. Skrajni čas za obračunavanje z vsemogočnim položajem gledalca, ki poslej postavlja nemogoče zahteve. Obenem pa seveda z lastno prehojeno potjo, ki je kot pomemben faktor ta položaj bistveno sopostavljala. (Radio Študent Ljubljana, 11. november 2008)
Igor Ružić: Out Via Negativa
Slovenska izvedbena skupina Via Negativa već je pokazala koliko joj znači interaktivnost. Svaki od njihovih dosadašnjih projekata u sklopu sedmogodišnjeg plana insceniranja smrtnih grijeha bio je interaktivan na način kako to performans i jest. Ponekad, doduše i malo više, ili se barem na tome pokušalo inzistirati. No, jednostavni poziv na sudjelovanje izrečen na pozornici rijetko pada na zainteresirano tlo u više-manje zamračenom gledalištu. Pozornica je uvijek pozicija moći, ili barem nešto veće moći od šutljivog gledališta, i članovi skupine to znaju čak i kad pokušavaju izmaći uobičajenim pravilima funkcioniranja izvedbene situacije. (Radio 101 Zagreb, 17. oktober 2008)
Nataša Govedić: Pseformansi, pseći životi i psine
Sudeći po dramaturgiji koja naprosto niže situacije hiperteatralizirana, koliko i pomašena »nedjelovanja« na sceni, a zatim ih još jednom igra u ubrzanoj verziji, skupina Via Negativa ljude sudi jednako surovo kao i četveronožne nam prijatelje: svi smo mi jedna velika vojska neizlječivo podložna šabloni. (Zarez Zagreb, 30. oktober 2008)
Kathy Gray: OUT Via Negativa, Perforations Festival, La Mama Experimental Theatre Club
BOMB Magazine No. 116, Summer 2011, Brooklyn, New york (kritika v celoti)
