Plesni solo Primoža Bezjaka
»28. 9. 1990, splošna bolnišnica Maribor. Na Pohorju se mu je skotalil kamen in ga zadel v levo koleno.« Tako se začne Primoževa zgodba o poškodbi njegovega kolena z bogato diagnostično in terapevtsko dokumentacijo, ki do danes še ni dočakala svojega konca. Danes je Primož aktivni igralec, plesalec in performer z diagnozo: Laesio menisci medialis genus dex, ki je na vsaki vaji in predstavi v nevarnosti, da si, kot že velikokrat, znova izpahne koleno.V Primoževem performansu ta zgodba postaja prispodoba produkcijske invalidnosti sistema, ki ga sami vzdržujemo. Na njegovo prošnjo ga publika onemogoča, dokler ne ostane brez obeh rok in nog. Toda kljub temu še naprej pleše in publika ga z zmeraj večjim zanimanjem gleda… Invaliden sistem lahko prosperira samo z invalidi. Brez zdrobljenih kolen in komolcev v tem sistemu ni mogoče niti obstati niti uspeti.
“Gledalcu se takšno fanatično vztrajanje verjetno zdi noro in nerazumljivo, toda v čem – če sploh – je smisel umetnosti, če ne v tem, da umetnik kljub oviram vztraja, in to ne oziraje se na vse.” (DELO LJUBLJANA, 24.4.2010)
Ustvarjalci