Predavanje performans Blaža Lukana
Dr. Blaž Lukan svoje predavanje zastavi kot sprehod skozi strategije, s katerimi je Via Negativa vzpostavljala odnose s svojo publiko. Poglavja so naslednja: Itinerarij gledanja (Izhodiščna točka: Jeza, 2002), Gledalec kot sokrivec (Še, 2003), Performativna ekonomija (Incasso, 2004), Igra pogojnikov (Bi ne bi, 2005), Zapeljevanje gledalca (Viva Verdi, 2006; Ne kot jaz, 2007), Umreti v naročju gledalca (Štiri smrti, 2007) in Gledalec kot ostanek (Out, 2008). Z analizo teh strategij predavatelj sproži serijo demonstracij, ki ga postavijo v središče učinkov tega, o čemer govori. Teoretik se ne more izogniti temu, da si ne bi “mazal rok s prakso” – enako pa velja tudi za performerje, ki se tokrat znajdejo v vlogi analitikovih demonstratorjev. V podvojeni vlogi se znajde tudi publika: predavatelj jo nagovarja kot svoje slušatelje, performerji pa kot svoje gledalce.
Ustvarjalci