Kaj mi je povedal Joseph Beuys,
ko sem mrtev ležal v njegovem naročju


Solo perfomans Borisa Kadina

O kategorizacijah v umetnosti. Boris se na skrajno samoironičen način spopade s kategorizacijami v umetnosti: “Obstajajo tri osnovne kategorije umetnikov: tisti, ki si zaslužijo temo, s katero se ukvarjajo, tisti, ki bi si jo mogoče zaslužili in tisti, ki si je definitivno ne zaslužijo. Po moje si umetnik temo zasluži samo, če jo brezpogojno vzame nase in to dokaže s svojim telesom. Da bi to tezo danes dokazal, potrebujem nož.” Joseph Beuys je po Borisovih besedah umetnik, ki je izven vseh kategorij. Edini, ki bi lahko govoril o Beuysu je mrtev zajec, ki je na otvoritvi njegove prve samostojne razstave (26. nov., 1965), ležal v njegovem naročju in poslušal razlago Josepha Beuysa o delu Josepa Beuysa.

Zamisel in besedilo: Boris Kadin in Bojan Jablanovec
Izvajalec: Boris Kadin
Režiser in video: Bojan Jablanovec
Glas: Joseph Beuys, Ja ja ja ja ja, nee nee nee nee nee
Maska: Sanela Milošević
Producentka: Špela Trošt
Produkcija: Via Negativa, 2009
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, mesto Ljubljana
Premiera: 26. junij 2009, Performance Studies International, PSI 15. konferenca, Zagreb
Trajanje: 40 min