Iva Gruić: Desetletje slovenskih agentov provokatorjev (Jutarnji list Zagreb, 22. junij 2010)
Publika Eurokaza lahko že nekaj let zaporedoma spremlja, kako Via Negativa izziva molčeč avditorij. Via Negativa je mednarodni kolektiv scenskih umetnosti s sedežem v Sloveniji, ki deluje na samem robu gledaliških meja in vztrajno preisprašuje odnos med izvajalcem in molčečim občinstvom. Njihova dela niso predstave temveč provokativni scenski dogodki, v katerih se neposredno naslavljajo na gledalce in na njihova pričakovanja ter skladno s tem pričakujejo tudi njihovo reakcijo.
Njihov večletni projekt »Via Nova« smo lahko kontinuirano spremljali tudi na Eurokazu. Provokativnost je vpisana kot pravilo igre v vse kar počenjajo in glas o tem sporadično prihaja tudi do širše javnosti. Pred nekaj leti je v zvezi z njihovo produkcijo Viva Verdi izbruhnil mini-škandal: Ob spoštovanih pripadnikih opernega zbora hrvaške nacionalne hiše so se na istem odru znašli tudi razgaljeni performerji, ki so urinirali po odru – in po kuloarjih se je takoj razširila zgodba o tem, da ansambel HNK zavrača sodelovanje pri tem nečastnem početju. Takšen efekt izzove Via Negativa ko se približa centrom takoimenovane etablirane kulture.
Bolj odprto občinstvo jo sprejema brez (večjega) nelagodja. Ta sobota na Eurokazu je bila posvečena domiselni retrospektivi Vie Negative z naslovom “Via Nova Via MSU Zagreb”. K projektu se je namreč priljučil tudi zagrebški Muzej sodobne umetnosti in svojo stalno razstavo odprl kot kuliso, v katero se je z dvanajstimi performansi naselila Via Nova. Prostor, gosto nabit s sodobno umetnostjo, je dodatno prispeval k vtisu.
Performanse so izvedli v štirih ciklih, po tri sočasno. V enem izmed njih se igralec Marko Mandić znoji v plastični vreči medtem, ko na ekranih spremljamo prizore iz njegovih gledaliških vlog. Znoj, ki ga je »prelil za umetnost« zlije v čašo in jo kot instalacijo postavi na visok kup dramskih tekstov. V svojem drugem performansu Marko masturbira, ker ga zanima »performans kot proces ekstrakcije človeške »baze« iz performerjeve prezence«. V performansu na temo »Hrvat in Srb se režeta na odru« performerja igrata igro z noži. Na teoretska vprašanja, ki jih si jih na ves glas zastavljajo, odgovarjajo s kontrasti in jih zabavno komentirajo s fizičnimi akcijami.
Tisti manj naklonjeni sodobni scenski umetnosti se verjetno sprašujejo, v čem je sploh smisel vsega skupaj. Ne gre samo za šokiranje, čeprav tudi tega ni treba zanemariti. Toda zanimivejše od provokacije je kljub vsemu razgaljanje vsega, česar se dotaknejo – gledaliških mehanizmov, medčloveških odnosov, pričakovanj, ki jih gojimo drug do drugega, smisla umetnosti… In prav zaradi veščine tega razgaljanja, povezane s samoironijo in prefinjeno duhovitostjo, je vsako srečanje z Vio Negativo na svoj način vznemirljivo že polnih deset let.