Prijava na novice

E-novice pošiljamo vsak mesec. Če želiš prejemati obvestila o tem, kje in kdaj nastopamo in kaj pripravljamo, nam pošlji svoj e-poštni naslov.

OD TUKAJ NEDAJ BOG KEJ SPREMINJAT 🙂

Kontakt

 

VIA NEGATIVA

Društvo za sodobne scenske umetnosti
info@vntheatre.com

umetniški vodja
Bojan Jablanovec
bojan@vntheatre.com
telefon: +386 41 389 284

producentka
Špela Trošt
spela@vntheatre.com
telefon: +386 51 360 735

Naslov
Via Negativa
Na Peči 12
1000 Ljubljana
Slovenija


Matična številka: 1677314
Davčna številka: SI71858253
TRR: 05100-8010573865
Banka: Abanka d.d., Ljubljana

 

LOV
NA REALNO

info

kritika

Performans esej v 7 poglavjih s simultanimi performansi. Analiza strategij, s katerimi Via Negativa v obdobju 2002 – 2008 vzpostavlja odnos s gledalcem.

Ena od temeljnih značilnosti 20. stoletja je strast do realnega, pravi Alain Badiou. Zato umetnost “hoče pokazati svoj proces, vidno realizirati svojo materialnost (in) predlaga umetniške geste, ki so bile prej nemogoče, oziroma kot umetnost predstavi to, kar je bilo prej le njen izmeček (…) Strast do realnega pa je nujno tudi sum. Nič ne more potrditi, da je realno zares realno, razen sistem fikcije, kjer bo igralo vlogo realnega.”(Alain Badiou, 20. stoletje, zbirka Analecta, str. 69, 73) Zato je gledališče medij, kjer realno lovimo z največjo strastjo.

Lov na realno temelji na eseju dr. Blaža Lukana z naslovom Izbris gledalca, ki ga Lukan zastavi kot analizo strategij, s katerimi Via Negativa vzpostavlja odnos s gledalcem. Performans je zgrajen kot predavanje s 7 poglavji in 7 simultanimi performansi. Kar se analizira, se realizira. Vsak učinek na odru je podvojen z refleksijo svojega učinka. Poglavja: Itinerarij gledanja (Izhodiščna točka jeza, 2002), Gledalec kot sokrivec (Še, 2003), Performativna ekonomija (Incasso, 2004), Igra pogojnikov (Bi ne bi, 2005), Zapeljevanje gledalca (Viva Verdi, Ne kot jaz, 2006), Umreti v naročju gledalca (Štiri smrti, 2007) in Gledalec kot ostanek (Out, 2008).

USTVARJALCI

Koncept in režija: Bojan Jablanovec
Avtor eseja: Blaž Lukan (esej z naslovom Izbris gledalca je v celoti objavljen v zborniku NE, Via Negativa 2002 – 2008, Transformacije, Maska Ljubljana, 2010)
Priredba besedila in izvedba predavanja: Bojan Jablanovec
Performerji: Katarina Stegnar, Grega Zorc, Boris Kadin, Kristian Al Droubi, Barbara Kukovec, Uroš Kaurin (zasedba se spreminja)
Producentka: Špela Trošt
Tehnično vodstvo: Igor Remeta

Produkcija: Performanse iz serije Via Nova producira Via Negativa s podporo ministrstva za kulturo RS in mesta Ljubljana. Lov na realno je bil kot del projekta Via Nova via FFT Düsseldorf realiziran v produkciji FFT Düsseldorf in s podporo Kunststiftung NRW kot del programa “Exposed – Grenzen der Schaulust.”

Prizorišče in datum: FFT Juta Düsseldorf, 17. november 2010, kot del Via FFT Düsseldorf program (pdf)
Trajanje: 120 minut

Thomas Hag: S celim telesom
DerWesten Dusseldorf, 18. november 2010

Düsseldorf. Napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist, lenoba – sedem smrtnih grehov, ki so uročili Vio Negativo, kolektiv umetnikov iz Ljubljane (Slovenija). Ustvarjajo prostor, ki podžiga subverzivne umetniške prakse. Skupina glasbenikov, ki se je imenovala „Laibach“, staro ime za mesto, je provocirala publiko s psevdo mitičnimi simboli. Kolektiv Vie Negative deluje na širokem področju performansa in gledališča – sebi, svojim telesom in prav tako gledalcem ne prihranijo ničesar.

Trenutno v Düsseldorfu predstavljajo svoje delo v treh delih; v sredo so provocirali publiko v FFT-Juta – tako kot jo bodo v petek v Kunsthalle in v nedeljo v FFT Kammerspielen. Morda je provociranje napačna beseda. Sceno, ko si članica ansambla z naslado vtika koščke čokolade za hlače, bi lahko označili vsaj kot blag izziv. Basanje rdeče pese v srajčne in hlačne žepe njenega partnerja je celo zabavno, čeprav ne tako smešno, kot čevlji, ki si jih drugi naredi iz kruha. Že res, da igralci Vie Negative prestopajo meje in da radi preiskušajo odnos s publiko, toda na koncu koncev si želijo le, da bi jih imeli radi.

Prvi del njihove trilogije se imenuje „Lov na realno“, ki pa ni bil prikazan na odru Jute, temveč v prostoru, kjer je imel prej zatočišče kino Black Box. In če se ob začetku performansa, ki je pregled njihovega preteklega dela, porajajo vprašanja, čemu služita vedro in krpa za čiščenje v kotu, je to po čofotanju v pesi očitno. Pa tudi kaj drugega je treba pobrisati. Performer v zlati obleki in s klovnovskim make-upom se vadi v pitju piva, nato se olajša v plastenko, zaužije vsebino in se spremeni v „zlato fontano“. Nervozno hihitanje publike. Pri tem pa v svoji zahtevi po pozornosti deluje tovrstna gnusoba v kontekstu umetnosti že skoraj ganljivo.

Vendar se ne smemo pustiti zavesti. Via Negativa je zelo inteligenten kolektiv, ki se distancira od postmodernih konceptualnih struktur, konstantno vznemirja običajni pogled gledalca in to počne z dobrim, čeprav tudi perfidnim smislom za humor. Tudi takrat, ko Katarina Stegnar s svojo močno prezenco na fiktivni dražbi prodaja krvav, lično uokvirjen bankovec, ali ko kot Pina Bausch kadi svojo poslednjo cigareto, v naročju enega od gledalcev.