Mandić? What the fuck is Mandić?

Umetnost živega in digitalizacija prisotnosti

Mandić? What the fuck is Mandić?
2011 • Via Nova
Performans razprava • 180 min

Zakaj smo tudi mi, scenski umetniki – umetniki živega – zmeraj bolj obsedeni s tehnologijo digitalizacije in njenimi možnostmi shranjevanja, predvajanja, prenašanja, množenja, mreženja itd? Ker je to edini način, da ohranimo sledi našega minljivega objekta raziskovanja in mu zagotovimo prisotnost v zgodovini umetnosti? Ali iz potrebe, da živ dogodek pretvorimo v otipljiv izdelek, s katerim mu omogočimo široko dostopnost (vsaj v obliki informacije) in prisotnost (ali vsaj goli obstoj) na kulturnem trgu? Ostajajo še kakšni drugi, globlji razlogi?

Mogoče pa se je živost sodobne scenske umetnosti znašla v slepi ulici. Radikalna scenska praksa se že nekaj časa sooča z lastno politično nemočjo, strategije odpiranja in preizkušanja živosti scenskega dogodka so samo še stilizirane forme, transgresija obstaja samo še kot estetiziran eksces, relacija izvajalec-gledalec postaja sinonim za impotentno razmerje… Izgleda kot da je vztrajanje na telesu in živi prisotnosti danes že anahronizem živosti; da živa izkušnja, kot “predmet dela” sodobne izvedbene umetnosti, brez digitalizacije prisotnosti enostavno ni več realna.

Performans je bil zasnovan posebej za program Performance Studies International konference #17 na temo “tehnologija, spomin, izkušnja” in temelji na performansih Ekstrakt Mandić in Viva Mandić.

Zasnova — Marin Blažević, Bojan Jablanovec
Izvedba — Marko Mandić, Marin Blažević, Anna Teresa Scheer, Nicolas Salazar-Sutil
Produkcija — Via Negativa
Koprodukcija — Performance Studies International, Utrecht

Izvedba
27-05-2011 • UCK Theaterzaal, Utrecht na konferenci PSI #17