Tihožitje

Umik v negibnost

Tihožitje je zanka treh tradicionalnih form: tihožitja kot vizualne forme, baleta kot gibalne forme in verza kot miselne forme. Prestop tradicionalne norme, kot družbeno sprejete konvencije, je nekoč veljal za eksces: nezmeren, prekomeren, histeričen odziv. Histerija je vse do 17. stoletja veljala za izključno žensko bolezen, ki naj bi jo povzročale motnje v delovanju maternice, kot terapijo pa so predpisovali spolni odnos, orgazem in nosečnost. Danes histerija ni več ženska bolezen, eksces pa ne velja več za dejanje prekoračitve ali upora – obstaja samo še kot normiran protokol demokratizacije (histerizacije) norme. Tudi v uriniranje balerine v čajnik ni eksces ali dejanje upora, temveč zgolj še estetizirana gesta njene podreditve in čistega užitka, da to lahko stori. To je čas histeričnega tihožitja. Umik v negibnost.

Tihožitje

2010 • Via Nova
Plesni performans • 30 min

Zamisel — Nataša Živković, Bojan Jablanovec
Režija — Bojan Jablanovec
Izvedba — Nataša Živković in Skrivni Gosti
Glasba — Klemen Bračko
Glasbena izvedba — Klemen Bračko (violina), Eva Jurgec (oboa), Mirela Rihtar (čelo)
Oblikovanje luči — Igor Remeta
Producentka — Špela Trošt
Produkcija — Via Negativa