Zadnja šansa
Loup Abramovici
“Ne morem si predstavljati drugega, kot nastopati do konca, dokler telo ne bo moglo več slediti.”
(Loup Abramovici)
Ali plesalec 45+ mora razmišljati o koncu svoje plesne kariere? Prekvalifikacija, upokojitev ali kakršnakoli nova pot? Staranje in zastaranje v času, ko je ideal mladosti vseprisoten diktat. Umetniški trg, še posebej plesni, favorizira vse, kar je mlado, novo in sveže.
21. stoletje postaja obdobje biopolitike. Vladajoča struktura vse bolj odločno regulira področja zdravja, staranja, spolnosti, produktivnosti in reproduktivnosti populacije. S svojimi ukrepi želi optimizirati življenje posameznika in na ta način zagotovaljati pogoje za doseganje svojih ideoloških in ekonomskih ciljev. Politika kot orodje za upravljanje določenega teritorija vse bolj postaja orodje za upravljanje biološkega življenja, za ideološko optimizacijo življenj in njihovih teles.
Loup Abramovic je neutruden iskalec sodobne artikulacije smisla, položaja in funkcije umetnosti v neoliberalnih družbenih kontekstih. Poganja ga potreba po prestopanju žanrskih, estetskih, tržnih in političnih konvencij umetniške prakse. Njegova ustvarjalna ambicija je usmerjena predvsem v raziskovanje in vzpostavljanje razmerij, potencialov in interakcij med tistim, ki govori, in tistim, ki molči; med tistim, kar je vidno, in tistim, kar ostaja nevidno; med tistim, o čemer govorimo, in tistim, o čemer ni mogoče povedati ničesar. Loup bo nastopal, dokler bo svoje telo lahko tako ali drugače prinesel na oder.
Do konca (plesati svoje življenje)
2024 • Zadnja šansa
Odprti studio • 240 min
Loup Abramovici skupaj z Ingrid Türk-Chlapek in Tomažem Gromom preigrava možne konce na prvem srečanju, javnem snovanju in ustvarjanju nastajajočega projekta v okviru avtorskega opusa Zadnja šansa.
Zamisel — Loup Abramovici
Snovanje in izvedba — Ingrid Türk-Chlapek, Tomaž Grom, Loup Abramovici
Producentka — Špela Trošt
Produkcija — Via Negativa
Izvedba
22-11-2024 • Cofestival, Kino Šiška