MandićCirkus

“Ne, svet ni slab. Prav fikcija, v katero ga zapiramo, ga dela odvratnega.”

(MandićCirkus, vloga št. 64)

MandićCirkus nastastaja deset let po premieri performansa MandićStroj (25-06-2011), ki je bil zasnovan kot parada Mandićevih žanrsko ekstremno različnih igralskih kreacij (37 vlog iz obdobja 1996 – 2010), kot živi muzej gledališča in uprizoritvenih estetik, v katerem so citirani dramski liki ohranjali svoje telesne značilnosti, izvirna besedila, odrski govor, tipične situacije, originalne kostume, rekvizite in glasbeno opremo. Ideja za nadaljevanje MandićStroja je bila sicer konceptualno vpisana že v sam začetek, toda Cirkus ni podaljšek nizanja igralskih citatov in ne želi biti nadaljevanje Stroja. MandićCirkus ponovno in na novo začenja od začetka: obsega vse vloge, ki jih je Marko ustvaril od začetka svoje gledališke kariere (1996) do maja 2021 – 91 igralskih kreacij. Čeprav tudi Cirkus sledi konceptualnemu izhodišču Stroja (Igralec kot stroj za proizvodnjo emocij, igralec kot medij identifikacije, igralec kot telo fascinacije.), ni nadaljevanje, temveč posledica Mandića kot stroja za proizvodnjo emocij. MandićCirkus presega logiko živega muzeja uprizoritvenih estetik – je subjektivizirana zgodovina, kot se je naložila in prekvasila v spominu, intimi, zavesti in telesu ustvarjalca, igralca in performerja, ki misli s telesom in prezenco, ki manipulira z emocijo, ki se zmuzljivo ponuja v identifikacijo in ki ga fascinacija z gledališčem ohranja pri življenju.

Obračun z gledališčem

Mandić v Cirkusu brez zadržkov obračunava z igralcem in performerjem, z umetnikom in samoljubnežem, z ekshibicionistom in voajerjem, z božanskim in banalnim, s patologijo ambicije in bedo uspeha … Pri tem je enako neprizanesljiv do sebe kot do gledalca – oba vzpostavljata in omogočata faustovski gledališki konsenz, ki se v svojem bistvu prav nič ne razlikuje od ideološkega aparata države. Nasprotno: tako država kot gledališče – pa naj kritizira ali afirmira – sta medija za proizvodnjo ideološke fikcije. Ali kot pravi Pascal Rambert v Zapiranju ljubezni: » … ne svet ni slab prav fikcija v katero ga zapiramo ga dela odvratnega.« (MandićCirkus, vloga št. 64) Ta shizofrena zanka, ki se danes vse bolj zateguje okoli vratu posameznika in mu v imenu skupnosti, inkluzivnosti, politične korektnosti itd. počasi spodmika stol, na katerem stoji, brizga tudi iz solističnega Mandića. Mandić si v Cirkusu egomanične subjektivizacije selektivno prisvaja iz vsega, kar je kdajkoli izrekel na odrih in v performansih – ne glede na to, kdo, kdaj in zakaj je to napisal. Vse, kar je kdajkoli izrekel, izvedel, odigral, prekričal, zdeklamiral, odskandiral, preznojil, ponotranjil ali ekstrahiral – vse to je formiralo njegov unikatni habitus in vse to bruha na spektakelsko površje Cirkusa. »Moje dostojanstvo je grimasa … Followspot name, pizda!« (Wajdi Mouawad Požigi; MandićCirkus, vloga št. 89) Edino objektivno dejstvo, ki ostaja konceptualni temelj projekta, je Mandićeva gledališka biografija, ki obsega 91 igralskih kreacij od leta 1996 do leta 2021. MandićCirkus dosledno sledi kronologiji njihovega nastanka.

MandićCirkus (oblečen)

Dvajset dni po prvi izvedbi Cirkusa na velikem odru SNG Drama Ljubljana je bil izveden tudi njegov derivat za oder Male drame. Na prizorišču Male drame SNG Drama Ljubljana je zaradi konteksta in arhitekture prostora izvedbena strategija performansa MandićCirkus spremenjena. Peformans v tej izvedbi vzpostavlja drugačno razmerje z gledalcem in premešča tudi nekatere vsebinske poudarke, zato naslov nosi tudi vsebinsko dopolnitev (oblečen).

Foto: Peter Uhan

Foto: Peter Uhan

Foto: Peter Uhan

Foto: Peter Uhan

Foto: Peter Uhan

Foto: Peter Uhan

Foto: Peter Uhan

MandićCirkus

2022
Solo performans • 105 min

Zamisel — Bojan Jablanovec, Marko Mandić
Izbor besedil, kostumov in izvedba — Marko Mandić
Montaža besedi in režija — Bojan Jablanovec
Scenografija — Matej Stupica
Glasba — Samo Kutin
Oblikovanje zvoka — Eduardo Raon
Video — Matej Stupica, Stella Ivšek, Jure Lavrin
Oblikovanje luči — Bojan Jablanovec, Mojca Sarjaš
Odrski delavci — Robi Laznik, David Potočnik, Viktor Čuk, Marko Kržič, Tomislav Samardžija, Aleš Anžič
Šepetalka — Gaja Pöschl
Producentka — Špela Trošt
Produkcija — SNG Drama Ljubljana, Via Negativa